Učenje s pomočjo nove BIOtehnologije

Sem članica Društva za duhovno prenovo S33 in kot večina, sem tudi jaz hodila v srednjo šolo, kjer pa se je začelo zatikati v 3. letniku. Začela sem izostajati od pouka, vse me je motilo, od sošolcev, profesorjev, sam kraj. Že sama misel na šolo vsako jutro, me je navdajala z grozo, z občutkom ujetosti. To stanje se je tako drastično stopnjevalo, da so me izključili iz šole, zaradi ogromnega števila neopravičenih ur.

Takrat mi je bilo vseeno, poslušati nisem hotela nikogar, niti staršev, saj sem mislila, da lahko tudi brez strokovne izobrazbe najdem dobro plačano službo. Vendar realnost ni sledila mojim fantazijam. Opravljala sem veliko priložnostnih del, a notranjega zadovoljstva ni bilo. Dvakrat sem se vpisala v šolo, dvakrat izpisala. To je trajalo nekaj let in sprevidela sem, da moram dokončati šolo, da lahko nadaljujem pot.

V trenutku, ko sem mislila, da sem v brezizhodnem položaju, sem se seznanila z BIOkibernetiko. Takrat sem se tretjič vpisala v šolo in to v isto, kjer sem hodila kot najstnica. Predavali so isti profesorji kot prvič in čisto vsi so me spoznali. Vsak je rekel, če sem tista dijakinja, ki je prešpricala toliko ur. Bilo mi je nelagodno in sram.

Začela sem nositi BIOkibernetske zaslonke, BIOlaser, čistila sem se doma na Alfa žarku po metodi G-Alfa 1,2,3,4, pa tudi učila sem se v Alfa žarku. Rezultati so prihajali skoraj neopazno.

Na predavanjih sem bila bolj skoncentrirana, ogromno snovi mi je ostalo v spominu, pa tudi motivacija za učenje je bila večja. Pred izpiti nisem bila živčna, vse sem sprejemala mirno, hladnokrvno in odgovori so se mi kar prikazovali pred očmi. Končni produkt tega je bil, da sem 4. letnik končala z odličnim uspehom. Sošolci so mislili, da se cele dneve piflam, a temu sploh ni bilo tako. Snov sem ponavljala konstantno, dnevno 15-30 min v Alfa žarku, medtem, ko so se drugi učili en dan pred izpiti.

Spraševali so me tudi o zaslonkah. Ali se odvajam od kajenja ali me je tam pičil komar ali mi raste mozolj? Sprva me je bilo sram nositi zaslonke, zakrivala sem jih z lasmi, da ne bi kdo mislil, da sem čudna. Moj odgovor na vprašanja je bil vedno enak, da so za zdravje, za boljše ocene. In ob koncu leta se je ta odgovor potrdil sam od sebe, saj sem tudi poklicno maturo opravila med najboljšimi. Vsi profesorji so mi čestitali za ta uspeh in dodali, da se nisem spremenila za 90, ampak za 360 stopinj.

Kar prej nisem zmogla v 4 letih, sem sedaj s pomočjo BIOkibernetike v enem letu dosegla z levo roko. 14 dni po podelitvi spričeval, pa sem dobila tudi službo v moji stroki, ki jo opravljam že 2 leti. Letos drugič obiskujem seminar iz BIOkibernetike, načrtujem pa tudi nadaljevanje šolanja.

Upam, da bo kateremu izmed bralcev moja izkušnja v pomoč, da ne bo sledil mojim stopinjam, ki sem jih tudi jaz morala dokončati, ampak, da bo redno zaključil šolanje, saj mu bo s tem prihranjenih mnogo skrbi in nevšečnosti.

Naslov avtorja je shranjen v uredništvu.