Reanimacija po splavu

V drugem mesecu nosečnosti so se mi pojavile manjše krvavitve. Pri pregledu z ultrazvokom so ugotovili, da plodu ne utripa srce, torej da je odmrl. Ker je bil plod velik že skoraj 6 mm, sem morala opraviti tako imenovano čiščenje pod splošno narkozo.

Naslednji dan, sem se dopoldan odpravila na urgentni blok za ginekologijo, kjer so ponovno opravili pregled. Diagnoza je bila enaka. Takoj so me napotili na čiščenje. Sprejeli so me v drugem nadstropju KC, kjer so mi dodelili sobo 13, posteljo 3.

Ko sem se preoblekla, sem poklicala osebo X, da bi uredila BK zanko na postelji, kjer sem ležala. Žarek je bil že aktiven, nivoja B096. Dogovorila sva se, da se slišiva, ko me bodo odpeljali v operacijsko sobo ter kasneje, ko me bodo pripeljali nazaj v sobo. V sobi sem se sama popolnoma umirila in sprijaznila z dogodkom, vse je postalo tako spokojno, umirjeno in samoumevno.

Čez dobre pol ure me je prišla iskat medicinska sestra (zelo neprijazna) in me odpeljala do operacijske sobe, kjer sem čakala še kakšne pol ure. Ko sem bila na vrsti sem pogledala kakšen je žarek na operacijski mizi. Bil je velik 4,24 m, zaobjel je vse ljudi, ki so okoli in asistirajo. Opazila sem, da so se vsi prisotni umirili, tudi ko je prišel še kirurg ki je bil na začetku nekoliko razdražen. Med tem časom so mi dali že eno injekcijo, tako da se mi je malenkost vrtelo v glavi. Nato so vsi prisotni pristopili čisto do mene, vse se je umirilo, tudi kirurg je opazil, da ga gledam in mi je rekel, saj bo vse vredu. Vsi so bili obdani v svetlo rumenkasto tančico. Potem sem zaspala.

Zbudila sem se že na hodniku, ko sta me prišli iskat dve medicinski sestri in me odpeljali v sobo. Tam sem v snu pobrala kapico z zaščitnim vložkom ter si jo nadela na glavo ter poklicala osebo X in ji sporočila da sem v sobi. Nekje daleč v ozadju sem si zapomnila, naj jo čez 15 minut pokličem nazaj. Nato sem ponovno malo zaspala.

Ko sem se prebudila se nisem spomnila ali sem vse to res naredila ali sem imela tako močno v podzavesti, da moram to še narediti. Ker sem imela na glavi kapo in telefon v roki mi ni bilo nič jasno. Potem sem gospo, ki je ležala zraven vprašala, če sem kam poklicala. Potrdila mi je, da sem nekoga klicala in samo sporočila, da sem v sobi.

Ker nisem natančno vedela kdaj sem poklicala, sem samo začela spremljati, kaj se dogaja. Žarek je bil širok 4,24 m. Ko sem začela zavestno spremljati dogajanje, sem videla, da so po žarku prihajali veliki raznobarvni paketi. Sprva je bilo vse locirano predvsem v glavo – v možgane. Ves čas mi je žarela hrbtenica, po njej so se pretakale različne količine raznih odtenkov barv. Ko sta bili hrbtenica in glava svetli, so se začele v spodnji del trebuha – rodila, po žarku spuščati raznorazne barve različnih zelo svetlih odtenkov, različnih nepravilnih geometrijskih oblik brez ostrih robov. Ta so postajala vedno svetlejša in počasi je popuščala bolečina. Po slabih 20. minutah me ni nič več bolelo. Niso se mi pojavile slabosti in krči, kar naj bi bilo značilno po takem posegu. Ko sem dobila zvezo z osebo X, mi je potrdila, da je vse vredu, da je naredila vse kar zna.

V bolnici sem ležala še dobre štiri ure. Vmes sem spremljala kaj se dogaja na žarku in z mojim telesom. Ker sem bila sama, sem nepristransko gledala in opazovala dogajanje.

Vedno kadar me je kaj zabolelo v trebuhu ali me je kaj piknilo, pocukalo, se je po žarku spustila nežno vijolična silhueta z lučko. Z lučko je usmerila v mesto kjer me je pikalo ali bolelo, nato se je ta silhueta dvignila nazaj gor po žarku in takoj za tem so se po žarku začeli spuščati oblački raznih barv v tisti predel, kjer so se pojavile bolečine. To se je dogajalo vse dokler so se mi pojavile kakršne koli bolečine v spodnjem predelu trebuha – v predelu rodil.

Sam občutek, ko sem ležala v bolnici na BK urejeni postelji je bil, kot bi bila v svojem svetu. Nobenih motenj, nič pritiskov, misli so bile mirne, nič mi niso begale od stvari do stvari. Bilo je tako, kot da bi bila obdana v eno vatko, ki me je varovala.

Ko sem po nekaj urah lahko zapustila bolnico in odšla domov, sva se z osebo X ponovno slišala, da sva preverila kakšno je stanje doma. Ponovno je sprožila postopek za aktivacijo žarka ob postelji.

Nato sem dva dni samo ležala in spala. Če sem bila predolgo pokonci, me je začelo v spodnjem predelu trebuha močno pritiskat in pojavil se je pekoč občutek. Takrat sem šla na žarek se očistit ter nato v posteljo in zopet se je pokazal vijoličen oblaček, ki me je pregledal in po žarku so se začeli spuščati raznobarvni oblački, predvsem v različnih odtenkih roza, vijolične, modre in zlate barve. Krčev in bolečin nisem imela nič.

Občutka v domači postelji, v primerjavi z bolnico, se ne da primerjati. Doma je bilo veliko več motenj, vsak hrup me je zmotil, vsak glas, ki sem ga slišala me je znerviral. V bolnici tega ni bilo.

Naslov avtorja je shranjen v uredništvu.